Kadar imamo možnost, uživajmo sveže lokalno sadje in zelenjavo. Sezonsko sadje in zelenjava, ki zrasteta v danih vremenskih pogojih, vsebujeta precej več hranilnih snovi, kot pridelki, ki rastejo v prirejenih pogojih v rastlinjakih ali v precej oddaljenih deželah. Poleti uživajmo v paradižniku, bučkah in jajčevcih, pozimi pa raje posezimo po kislem zelju, repi, kolerabi, korenju, zeleni ter kakovostnih oreščkih kot so orehi, mandlji, lešniki ter sončničnih, bučnih in lanenih semenih.
Vedno pa sveži pridelek ni na voljo. Takrat raje kupimo zmrznjeno zelenjavo, kot da je sploh ne uživamo. Dobro je tudi, če preverimo izvor take hrane. Vsekakor pa zmrznjenega sadja in zelenjave ne enačimo z zmrznjenimi vnaprej pripravljenimi jedmi, saj slednja večinoma vsebujejo tudi dodane soli in aditive. Teh zmrznjeno sadje in zelenjava praviloma ne vsebujeta.
Ob nakupu zmrznjenega sadja in zelenjave bodimo pozorni, da živila ohranimo zmrznjena tudi med transportom. Shranimo jih v posebne vrečke, ki preprečujejo hitro taljenje.
Zmrzovanje upočasni proces kvarjenja živil, ga pa ne ustavi.
Zaloge zmrznjenih živil sproti porabimo. Če živila zmrzujemo doma, označimo na embalaži datum zmrzovanja.
Sadje in zelenjava, kot na primer kumarice, jabolka, paradižnik, grozdje, pomaranče, lubenice, ki vsebuje veliko vode, ni najbolj primerno za zmrzovanje. Grah, cvetača, korenje, fižol, leča, koruza, borovnice, maline, slive pa zmrzovanje dobro prenesejo.